UPORABA

Procesni pogled metodologije Šest Sigma je temelj za kakršnokoli poslovni proces. Se pravi Šest Sigma je uporabna povsod, kjer imamo prisotne procese. Torej ne samo v proizvodnih procesim, temveč tudi v storitvenih procesih. Vedno pogosteje se uporablja v bančništvu, zavarovalništvu, bolnicah itd. Če poslovanje ni obravnavano kot proces po metodologiji Šest Sigma (Six Sigma), potem prihaja do neupoštevanja želja kupcev, kot kažejo izkušnje. Šest Sigma razvija osredotočenje na kupčeva pričakovanja in se koncetrira na najboljšo uporabo redkih virov znotraj organizacije, tako da se poveča tudi dobiček podjetja. Pred poskusom uvedbe mora nekdo v podjetju razumeti načelo, vodilo metodologije Šest Sigma (Six Sigma). Nekateri hitijo z uvedbo, s hitrim šolanjem črnih pasov, v poskusu ujetja določenih prednosti. To pogosto vodi v zmedenost in kaos. Najpogostejša napaka hitrega skoka v valove Šest Sigme je merjenje napačnih procesov. Nepotrebne meritve nas stanejo, povzročajo izgubo časa in zmedenost pri naših strateških ciljih.

Stroški uvedbe metodologije Šest Sigma se lahko povrnejo s projekti že v prvem letu uvajanja. Ob ustrezni uporabi in upoštevanju poglavitnih faktorjev za uspešno uvedbo Šest Simge so lahko rezultati izjemni. Podjetja, ki uporabljajo Six Sigmo, kar tekmujejo v velikosti povprečnega prihranka na projekt. Tako nekatera večje ameriške korporacije poročajo o povprečnem prihranku 335.000$ na projekt. V podjetjih, ki imajo prometa manj kot 100 milijonov dolarjev, je povprečni prihranek na projekt znašal 117.000$. Po raziskavah naj bi povprečen prihranek znašal 188.000$ na projekt. Te podatke moramo vzeti z rezervo, saj podjetja velikokrat precenijo svoje prihranke in zmožnosti glede na konkurenco. Zelo pogosto v teh zneskih niso pravilno upoštevana vložena sredstva, kjer niso mišljeni le denarni, ampak tudi porabljen čas tima, programska oprema ipd. Six Sigma se vse več uporablja za "strateške" projekte, kjer končni rezultat ni denarni prihranek temveč neko spoznanje (stanje konkurence, smiselnost vpeljave novega produkta,…). F

aktorji uspešnosti uvedbe Six Sigme si po pomembnosti sledijo takole:

- izvršilno vodstvo,

- osredotočenje na kupca,

- strateški cilji,

- izbira projekta,

- usposabljanje in izvajanje,

- viri,

- izbira črnih pasov,

- podatki in povratna zveza,

- kultura,

- komunikacije,

- …

Nekateri primeri rezultatov uporabe šest sigme v svetovno znanih podjetjih:

- Motorola: 14 Mrd.$ prihrankov od uvedbe šest sigme (1986)

- Allied Signal: 600 Mio.$ prihrankov leta 1996

- General Electric: 7 Mrd.$ prihrankov v obdobju 1996-2001

- Dow Chemical: 1 Mrd.$ prihrankov letno od 2001